Skolioza v odrasli dobi

Skolioza, ki je nastala v najstniških letih, torej adolescentna idiopatska skolioza, v dobi nastajanja načeloma ne povzroča težav. Kot najstniki je ne čutimo, zaradi česar tudi nimamo potrebe po korekciji.

Zakaj torej toliko težav, toliko opozarjanj in toliko pregledov v najstniški dobi, če ne boli?

Če skolioze ne “zdravimo”, lahko napreduje. Lahko se poslabša do te mere, da telo konkretno vrže in težišča, teža telesa se razporedi na eno nogo, telo se odmika od centra, kar vodi v konkretno asimetrično obremenjeno telo.  Kaj to pomeni na dolgi rok?

Včasih lahko iz pogleda na zadnji del telesa izgleda, kot da je oseba v centru, vendar velikokrat pogled od spredaj to ovrže. Na sliki je lepo vidno, da ramenski obroč ni v ravnovesju, temveč je desna rama potisnjena naprej, medtem ko levo ramo vleče nazaj. Celotni prsni koš je zasukan, kar še poglobi gubo na zadnji strani telesa, vidimo pa lahko tudi, da je težišče razmeroma bolj na desni nogi.

Oziroma zakaj na obravnavo prihajajo odrasli s skoliozami?

Ko je telo več let iz svojega ravnovesja, ko se uporablja pretežno ena stran telesa, ko obremenjujemo eno nogo bolj kot drugo,…. Po toliko letih začne prihajati do težav.

Začne se lahko z bolečinami v križu, ki se stopnjujejo v simptome išiasa ali celo hernije, to lahko vodi v mravljičnenje, slabšega občutka v nogi ali roki,… Težave s spanjem,…. Zelo zelo lahko oteži vsakodnevno življenje, kljub temu, da v najstniški dobi ISTA skolioza ni povzročala težav.

Pa je res ista?

Nekaj časa smo mislili, da se skolioza po končani skeletni rasti (torej po koncu pubertete) ustavi, a temu ni tako. Skolioza lahko raste – se slabša celo življenje. Odvisno od tega, kako nadaljujemo naše popotovanje, ko nehamo rasti.

Če že v najstniški dobi nismo nič naredili za skoliozo in je ta presegala 30°, je velika verjetnost, da nas bodo težave dohitele v odrasli dobi.

Ampak zakaj?

Idiopatska skolioza je tri-dimenzionalna deformacija hrbtenice. Kar vidimo na slikah je dvo-dimenzionalni pogled, ko vidimo hrbtenico ukrivljeno, nihče pa ne vidi, da je tudi zarotirana. S tem, ko se vretenca rotirajo, za sabo potegnejo tudi prsni koš, torej se zarotira CELOTNO telo. Kar pomeni, da bo rotirana tudi medenica, noge vse do stopal in seveda tudi ramenski obroč, vrat in glava.

Primer skolioze, ko je celotno telo vrženo iz ravnovesja.

Potem pa že rata malo logično, zakaj toliko težav ali ne?

To pa še ni vse. Ko se hrbtenica ukrivi, v določenih predelih nastanejo zaprte dihalne cone. To so področja, ki se vedno manj aktivirajo, vedno manj “uporabljajo”, vedno manj gibljejo. Postanejo vedno bolj trda, zakrčena, lahko si jih predstavljamo kot papir, ki postane trd karton. Ta karton bomo zelo težko zrahljali do te mere, da bo zopet tanek in upogljiv papir.

Rdeče obarvana področja so področja zaprtih dihalnih con, ki so vedno bolj “vdrta” v telo.

Tako je največja težava v tem, da hrbtenica postane “trda”, rigidna, negibljiva. Bolj, kot je negibljiva, bolj telo ostaja ujeto v tem položaju. To pa vpliva poleg ostalih stvari tudi na naša pljuča. Na samo postavitev in na zmožnost gibanja pri dihanju. Na spodnji sliki lahko na levi strani vidite, da imajo pljuča precej spremenjeno obliko, iz česar lahko sklepamo, da tudi dihanje ni optimalno, saj ne ena ne druga stran nimata “prostora”, da bi se pri vdihu razširila oziroma gibala, kot naj bi se. In bolj kot dihamo samo v en predel telesa, bolj je drugi del zaprt. S tem se skolioza še bolj slabša. To je tudi eden od razlogov, zakaj dajemo toliko poudarka na reševanje skolioz v najstniški dobi.

Primer neoperirane in operirane skolioze ter položaj in stanje pljuč

Kaj pa če v najstniški dobi namenimo tudi nekaj svojega časa skoliozi?

V najstniški dobi, ko se skolioza še razvija LAHKO:

  • ustavimo skoliozo
  • zmanjšamo skoliozo

Odvisno od tega, koliko časa bomo namenili sebi, koliko bomo upoštevali navodila terapevta,… In najpomembnejše, kaj bomo naredili, po končani skeletni rasti.

Še vedno je večino fokusa namenjenega obdobju razvijanja skolioze, nihče pa ne da poudarka tudi na to, da je to vseživljenjsko delo. To pomeni, da se skolioza lahko poslabša tudi pri npr. 50-ih letih, če ji damo pogoje za to. Kakšni so ti pogoji? Slaba drža, neaktivnost, položaji, kjer smo stalno v enih in istih postavitvah,…

Pa lahko kaj naredimo za skoliozo v odrasli dobi?

Seveda! Vračanje nazaj k aktivnem živlljenjskem slogu, učenju pravilnih vzorcev gibanja, vračanje prožnosti hrbtenici, učenju primernih postavitev, sedenja, stoje glede na našo skoliozo,… vse to lahko pripomore ne le k odsotnosti bolečin, temveč tudi k vračanju telesa v svoj center, morda celo zmanjšanju skolioze.
To učim preko https://kimbogataj.si/gibam/ – GIBANJA, kjer gledamo fizično telo.

Kakšna je povezava skolioze z energijskim delom telesa, pa kdaj drugič 🙂

Deli objavo
Tvoja košarica

V košarici ni izdelkov.