S pokončno držo je postala naša hrbtenica ena najbolj obremenjenih struktur v našem telesu in s tem podvržena raznim spremembam. Skozi leta, smo ljudje vzpostavili precej monoton življenjski slog, v katerem prevladujejo statični sedeči položaji, monotoni ter ponavljajoči se gibi in enostranske obremenitve hrbta, ki lahko privedejo do nepravilnih telesnih drž.
Ena od posledic teh dejavnikov so lahko tudi skolioze.
VRSTE SKOLIOZ
Skolioza je deformacija hrbtenice v čelni ravnini. Poznamo več vrst skolioz, ki jih lahko delimo na strukturne in nestrukturne skolioze.
Strukturne skolioze nastanejo zaradi prirojenih motenj v razvoju vretenc, trajnih motenj v posturalni aktivnosti ali zaradi drugih bolezenskih procesov, ki se odvijajo na vretencih oziroma spodnjih strukturah. Gre za nepopravljive deformacije, prisotne v vseh treh ravninah, zato skoliozo imenujemo 3-d deformacijo hrbtenice.
Obstaja veliko vrst strukturnih skolioz, za nas bodo najbolj pomembne idiopatske skolioze, ki so najpogostejše, saj predstavljajo kar 90% vseh strukturnih skolioz. Vzrok idiopatskih skolioz po imenu sodeč je še vedno neznan, značilno za njih je, da se pojavljajo znotraj družin, vendar jasne genetske podlage zanje ni (Brecelj, J. (2000). Diagnoza skolioze. V: Publikacija. Skolioze, endoproteze velikih sklepov (str. 15–28). 18. Ortopedski dnevi, Ortopedska klinika, klinični center Ljubljana).
Pojavlja se v vseh treh življenjskih obdobjih in jo podrobneje lahko razdelimo na:
Infantilne skolioze, ki se razvijejo v prvih treh letih življenja brez znanega vzroka. Najbolj pogoste so levostranske prsne skolioze, ki so največkrat prisotne pri dečkih. Večina infantilnih skolioz se pozdravi in izgine spontano brez zdravljenja, le 15% se jih poslabša in razvije v težko obliko skolioze, ki jo je potrebno zdraviti (Baebler, B. (2000). Vrste skolioz. V: Publikacija. Skolioze, endoproteze velikih sklepov (str. 11–14). 18. Ortopedski dnevi, Ortopedska klinika, klinični center Ljubljana).
- Juvenilne skolioze se pojavijo v starosti od četrtega do desetega leta starosti, prav tako brez vidnega vzroka in so skoraj vedno progresivne (Gabos, G. P. (2006). Juvenile Idiopathic Scoliosis. Decision making in spinal care (str. 257–261). New York: Thieme Medical).
- Skolioze, ki se razvijejo v starosti nad deset let, imenujemo adolescentne, vzrok nastanka prav tako ni znan. Najpogostejše so desnostranske prsne skolioze ter kombinirana primarna desnostranska prsna in levostranska ledvena krivina hrbtenice pri deklicah.
Skolioze pa niso vedno posledica strukturnih nepravilnosti hrbtenice temveč lahko nastanejo zaradi začasnih motenj v hrbtnih mišicah, ki vzdržujejo normalno držo, bodisi zaradi neenake dolžine okončin ali fiksiranih kontraktur v kolku.
Te skolioze imenujemo funkcionalne ali nestrukturne skolioze za katere je značilno, da niso prave skolioze, saj ne vključujejo rotacije vretenc in izginejo v ležečem položaju, predklonu ali odklonu v smeri izbočenja krivine in so popravljive, če odpravimo njihov vzrok (Srakar, F. (1994). Ortopedija. Učbenik Žalec: Sledi).
