Prijemalni ali originalno The palmar grasp refleks se razvije že v maternici okoli 16 tedna in pogosto izgine kmalu po rojstvu. Gre za refleks, ko dojenček prstke ovije okoli stvari, ki jo damo v njegovo dlan ali najpogosteje okoli našega prsta. Gre za zelo močan refleks kar lahko začutimo, ko se želimo izviti iz objema dojenčkove dlani. Njihov stisk je tako močan, da bi lahko držali tudi svojo težo vsaj nekaj sekund!
Zakaj se refleks ne razvije ali je razvit vendar ne popolnoma?
- Če gre za šibak refleks ali asimetričen razvoj refleksa, gre lahko za povezavo z možganskim deblom (kompresija), predvsem če imajo dlani vedno v pesti ter če je palec skrit v pesti
- Povezava z živci na področju vratne hrbtenice
- Lahko vpliva kasneje v življenju na zmožnost prijema
- Lahko je posledica poroda, porodne travme, porodnih intervencij,…
Ta refleks se integrira do 4-5 meseca.
Kako prepoznamo, če refleks ni integriran?
- Ko podrgnemo s prstom v njihovo dlan
- Bo prišlo do popolnega objema oziroma stiska dlani
- Lahko se stisnejo le prsti
- Lahko pride le do trzanja prstov ali komolca
- Komolec se lahko pokrči
- Ko hočemo testirati Moro refleks se nas bo otrok prijel
Simptomi neintegracije:
- Slab ali nepravilen prijem svinčnika in težave pri pisanju
- Težave s prenašanjem misli na papir
- Slaba fina motorika ( npr. zapenjaje gumbov)
- Slaba koordinacija roke-oči
- Slaba drža, medtem ko uporablja roke
- Molijo jezik iz ust medtem ko uporabljajo roke (med pisanjem npr.)
- Problemi z govorom
- Problemi z nadziranjem jeze
Vaje za integracijo refleksa:
Stimulacija dlani! Lahko pišemo črke po dlani, lahko božamo v obliki kroga,… Stiskanje žogice, ki je primerne velikosti za posameznikovo dlan (stiskanje z različnimi prsti).
Plantarni refleks ali Plantar grasp reflex se razvije okoli 11 tedna v maternici. Gre za refleks stiska prstkov na nogah, ko pritisnemo na stopalo. Refleks je lahko prisoten do prvega leta življenja njegov namen pa je vaja za stopala, prste in kasneje za celotne noge (ne tako kot na primer pri opicah, ki ta refleks potrebujejo, da se lahko oprimejo mame, medtem ko ta pleza iz drevesa na drevo – enako za plantarni refleks).
Plantarni refleks pomaga pri razvoju možganskih povezav, ki se uporabljajo pri motoričnem razvoju v povezavi z gibanjem. Prav tako pa ta refleks pomaga integrirati Babinski refleks.
Babinski refleks se pojavi ob rojstvu izgleda pa tako, da se prstki na nogah razprejo v pahljačo, ko pobožamo zunanji stopalni lok od pete proti prstom. Prav tako je namenjen kot vaja stopalom in prstom in pomaga pri plazenju, ko se dojenček odriva s prsti od podlage.
Pomaga tudi določiti ustreznost centralnega živčnega sistema – centralni živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača. To je centralni del, periferni pa predstavljajo živci, ki nadalje potekajo po telesu. Pod ustreznostjo je mišljeno kontrola od zgoraj – navzdol, kaj telo počne in z Babinskim ugotavljamo prav to, ali je s centralnim živčnim sistemom vse ok (pri odraslih npr. je pozitiven babinski refleks znak okvare zgornjega motoričnega nevrona. Zgornji motorični nevroni izvirajo iz možganov in tvorijo povezave s spodnjimi motoričnimi nevroni, ki so nevroni hrbtenjače ali možganskega debla in neposredno oživčujejo skeletne mišice).
Zaradi vseh teh povezav je Babinski povezan tudi z senzornim, vizualnim, vestibularnim in proprioceptivnim sistemom prav tako pa je pomemben za začetek grobe motorike.
Zakaj se Babinski ter Plantarni refleks ne razvijeta ali prihaja do asimetrij?
- Možna kompresija možganskega debla
- Zaradi neprimerne pozicije ploda v maternici, porodne travme, porodnih intervencij,…
- Lahko tudi zaradi težav v ledvenem delu hrbtenice ali medenici (npr. ko je dojenček rojen z zadnjico naprej,…)
Zakaj sta Plantarni in Babinski refleks sploh pomembna in zakaj je pomembno, da se integrirata
- Odražata zrelost in sposobnost možganov pri kontroli telesa
- Zagotavljata primeren razvoj stopalnih lokov ter hkrati razvoj hrbtenice
- Sta priprava za prehod iz vseh štirih v stojo ter hojo
- Pomembna za prizemljenost in stabilnost
- Pomembna za koordinacijo roka-oko
- Pomembna za koordinacijo in ravnotežje
- Pomembna za statično in dinamično ravnotežje
- Pomembna za senzorno integracijo
Neintegriran Babinski refleks
Babinski refleks se navadno integrira do 1 leta.
- Ko pobožamo zunanji del stopala od pete do mezinčka:
- Se lahko palec iztegne z ali brez ostalih prstov, ki se razprejo v pahljačo
- Stopalo se lahko iztegne – zgornji del stopala se potegne nazaj proti nogi
- Cela noga se lahko pokrči
- Otrok je lahko zelo žgečkljiv
- Lahko je znak cerebralne paralize (če refleks še vedno ostane kljub vajam za integracijo)
Neintegriran plantarni refleks
Plantarni refleks se prav tako integrira do 1 leta
- Ko pritisnemo na stopalo (pod prste) s palcem:
- Prsti se pokrčijo navzdol
- Otroku je ta pritisk boleč ali rata zelo občutljiv
- Ko se obujejo pokrčijo prste
- Stoji s pokrčenimi prsti
Simptomi neintegriranega plantarnega in babinski refleksa:
- Otrok shodi pozno ali hodi po prstih
- Težave z govorom (povezano s težavami s temporomandibularnim sklepom in babinskim refleksom) – težko uporabljajo jezik
- Nepravilna ali nenavadna hoja in tek
- Je neroden, velikokrat pade ali se spotakne sam vase
- Ima težave z ravnotežjem in koordinacijo
- Težave z držo: stopala, kolena (valgus, varus), medenica, hrbtenica
- Bolečine v stopalih, golenici, kolenih, ledvenem delu hrbta
- Ima vestibularne, vizualne in senzorne težave
- Ima težave z učenjem
Vaje za neintegriran Babinski refleks so enake kot test. Stimuliramo zunanji del stopala od pete proti mezinčku vsaj 10x oziroma še boljše, dokler palec ne reagira več. Pri teh vajah ne velja manj je več, temveč več je boljše.
Vaje za neintegriran plantarni refleks je prav tako enak testu. Pritiskamo s palcem na področje pod prsti vsaj 10s , 3-4x.
Za oba refleksa lahko prav tako pobirate stvari s stopalom, lahko brskajo po npr. pesku, odlično je če otroci hodijo bosi po različnih podlagah.
