Človeški možgani so sestavljeni iz treh različnih delov, ki so se razvili v treh časovnih obdobjih.
Pred približno 300 milijoni let so se iz dvoživk razvili plazilci, kot so kuščarji, kače in želve. Njihove možgane poimenujemo plazilski možgani in zajemajo možganske strukture, ki ležijo najgloblje v naših možganih. Njihova glavna funkcija je preživetje, regulirajo lakoto, prebavo, dihanje, krvni obtok, temperaturo telesa, gibanje, držo, ravnotežje in instinkt beg ali boj.
Pri plazilcih je prevladujoči del možganov podaljšana hrbtenjača, ki skrbi za delovanje srčno-žilnega sistema in dihanja ter zagotavlja preživetje.
Plazilski možgani zajemajo tudi:
- možgansko deblo
- retikularno formacijo
- male možgane
- bazalne ganglije
Iz plazilcev so se pred 180 milijoni let razvili sesalci, ki so svoje ime dobili po mlečnih žlezah, ki so se razvile na njihovih telesih hkrati pa so samice svoje potomce začele nositi znotraj svojih teles, kar je pomagalo pri nemotenem razvoju kompleksnih mehanizmov v telesu.
Sesalski možgani zajemajo limbični sistem, ki ga najdemo v osrednjem delu naših možganov in zajemajo amigdalo, hipokampus in hipotalamus.
Nekateri sesalske možgane poimenujejo tudi čustveni možgani, saj sesalski možgani sproščajo močna čustva kot so bes, strah, jeza, ljubezen, sočutje,…
Pred 65 milijoni let pa so se iz sesalcev razvili primati, med katere spadamo tudi ljudje. Pri njih se je nad plazilskimi in sesalskimi možgani razvila možganska skorja, ki jo poznamo tudi pod imenom neokorteks, poimenujejo pa jo tudi racionalni možgani. Ta predstavlja kar 85% celotne mase možganov, njen razvoj pa predstavlja ključen dogodek v evoluciji človeka, saj je ravno ta del možganov tisti, ki nas naredi “človeške”, ker v tem delu prebiva tisto, čemur pravimo razum.
Kako se razvijajo možgani?
Kljub temu, da naj bi možgani primatov inhibirali delovanje spodnjih možganov morajo vsi tri deli delovati kot celota!
To je bila porazdelitev možganov od spodaj navzdol, možgane pa lahko delimo tudi na levo in desno možgansko hemisfero ali logično in gestalt. Logična hemisfera navadno predstavlja levo polovico, čeprav se lahko zgodi, da ima nekdo svojo logično hemisfero tudi na desni! Gestalt, kot ste ugotovili pravilno, se nahaja na desni strani.
Morda niste vedeli, da leva in desna stran možganov ne rasteta obe naenkrat. Še v maternici in takoj po rojstvu se najprej začne razvijati desna stran možganov, ki jo povezujemo z intuicijo. Ta je praktično aktivna prva leta življenja in pomaga otroku pri interpretaciji okolice in pri osvajanju prvih korakov. To ustvari temelje oziroma veščine, ki jih bo desna stran možganov nadzorovala celo življenje.
Poleg tega, da ločimo levo in desno hemisfero ter da se skozi leta razvoja med seboj izmenjujeta je potrebno vedeti, da leva hemisfera nadzira desno stran telesa ter desna hemisfera nadzoruje levo stran telesa. Torej na praktičnem primeru, leva hemisfera komunicira z desnim očesom in desna hemisfera z levim očesom.
Za polno zavedanje in dojemanje sveta mora otrok uporabljati OBE hemisferi kot celoto. Če je ena polovica možganov občutneje počasnejša kot druga, si obe polovici med seboj ne moreta pravilno izmenjevati informacij. Močnejša oziroma hitrejša stran bo prevzela nadzor in začela ignorirati drugo, počasnejšo stran. In ko se to zgodi je interperetacija sveta otroka napačna oziroma popačena in to vidimo kot abnormalno obnašanje.
Zakaj se to zgodi?
Premalo stimulacije. Od 20 tedna v maternici (pa že prej) poteka organizacija nevronov, njihovo »brstenje« in intenzivno povezovanje, prične pa se tvorba sinaps, ki traja vse življenje. Nevroni = živčne celice so glavni gradniki živčevja, sinapse pa so povezave oziroma kot nekakšen most preko katerega signali prehajajo iz nevrona na nevron. Stimulacije potujejo od receptorjev, ki jih najdemo na koži do nevronov v hrbtenjači, do možganskega debla vse do možganov, kjer povzročijo »požar« aktivnosti v celicah. Bolj kot je možganska celica stimulirana, večja in hitrejša bo povezava, prav tako se bodo ustvarile nove sinapse.
Med eno od stimulacij spada tudi mišična aktivnost, primitivni refleksi pa so eni od pokazateljev, kako pomembna je mišična aktivnost za zdrav razvoj možganov.
O primitivnih refleksih sem že pisala v prejšnjih člankih, do katerih lahko dostopate na spletni strani pod enakim zavihkov, kot ste našli ta članek 🙂
DOMINANCE
Leva in desna možganska hemisfera sta torej lahko asimetrično razviti. Temu rečemo, da imamo eno možgansko hemisfero dominantno.
Ljudje mamo kar nekaj dominanc. Najbolj poznana nam je dominanca roke, torej s katero roko pišemo. Poznamo pa še dominantno:
- Nogo
- Oko
- Uho
- Hemisfero
Na kateri strani imamo kaj je vbistvu zelo pomembno saj bo to določilo kako pravzaprav delujemo oziroma se učimo.
Nekateri verjamejo, da se naše dominance razvijejo ko smo še v maternici, okoli 9 tedna. Takrat se razvije tudi Moro refleks. Takrat naj bi izbrali naše dominance s čimer si zagotovimo hitre reakcije v nevarnih situacijah. Pri odraslih to izgleda tako, da ko prespimo nekje, bomo avtomatsko ležali z našim dominantnim ušesom navzgor, da bomo hitreje zaslišali zvoke, ki naj bi predstavljali nevarnost. Doma spimo z dominantnim ušesom navzdol, da lahko mirno spimo. Ker so te funkcije vzpostavljene tako zgodaj, postanejo poznan način, na katerega se vedno znova in znova odzovemo, ko spoznavamo nove stvari.
Ko je telo pod stresom informacije prihajajo v telo le preko DOMINANTNIH čutov. Kaj to pomeni. Da bosta npr. roka in noga, ki sta na nasproti strani dominantne hemisfere delovali složno, medtem ko bodo dominance na isti strani dominantne hemisfere kar nekako zamrznile. Iz tega lahko sklepamo, da je fino, da je naša dominantna roka, noga, uho in oko na nasprotni strani dominantne hemisfere. Zakaj? Zaradi križne povezavo. Torej leva hemisfera nadzoruje desno stran telesa in obratno. In če so naše dominance pomešane si lahko predstavljamo da morajo povezave stalno skakati iz leve na desno in nazaj s čimer upočasnijo naše odzive in popačijo razumevanje sveta okoli nas.
Kako pa določimo dominance, ali jih lahko testiramo sami in katere metode lahko še uporabimo pri reševanju neuravnovešenih možganov?
Več o tem izveste v https://kimbogataj.si/izdelek/neuravnoveseni-mozgani/