Jezik. Najmočnejša mišica v naših ustih, ki ima ogromno vlogo. Je naš naravni zobni aparat, razvija našo čeljust in mnogo več. Vse pa se začne z dojenjem. Ko se dojenček doji bradavica pritiska na nebo, s čimer usmerja razvoj maxille (zgornje čeljusti), razvija mišice čeljusti, spodbuja dihanje skozi nos in kot smo omenili, s pravilnim razvojem čeljusti usmerja tudi pravilno izraščanje naših zob.
Kakršnekoli težave z dojenjem močno vplivajo na vse kar smo opisali zgoraj. Tu bi omenila podporo babic/svetovalk za dojenje,… ter MNRI terapevtov, ki lahko preko Rooting refleksa ter Babkinovega dosežejo ponovno vzpostavitev normalnega sesanja pri otroku (o refleksih več v naslednjih člankih).
Torej FUNKCIJA jezika usmerja razvoj čeljusti. Sem pa prištevamo pravilno pozicijo jezika, ko ne jemo, ne govorimo,… Ko so naša usta zaprta. O tem sem že mnogokrat govorila, a je tako pomembno, da bomo ponovili še enkrat. Jezik mora med mirovanjem ležati na našem nebu, zobje so v rahlem stiku (1-3mm narazen), usta zaprta.
Kar pomeni, da po dojenju, če dojenček pusti odprta usta, usta zapremo tako, da mu spodnjo čeljust nežno potisnemo navzgor. Možno je, da ima otrok zaprta usta, vendar je jeziček na dnu ali nekje na sredini in ne na nebu. To preverimo tako, da brado nežno potegnemo navzdol. V tem primeru s prstom nežno potisnemo navzgor ter proti nam na mestu pod brado, kjer je rahla vdolbinica – mehak del. Tam tudi začutimo ali je jezik spuščen ali dvignjen. Enako naredimo, če se otrok doji po flaški, ima dudo,… Vedno stremimo k zaprtim ustom.
Še eden izmed res vrednih plusov, da naučimo otroka, da ima zaprta usta in diha skozi nos (za tiste, ki imajo težave, drugače nam je to prirojeno). Ko otroci (ali odrasli) dihajo skozi usta v telo pride manj kisika, kot pri dihanju skozi nos. Prihaja do hiper-ventilacije oziroma pretiranega dihanja. Ker telo ne dobi dovolj kisika tudi funkcionira ne optimalno. To se pozna na našem spancu, utrujenosti in kvaliteti učenja. Tudi usta so zaradi dihanja skozi usta bolj suha, kar povzroči padec ph sline, to pa vodi v povečano tveganje za nastanek kariesa. Vpliva tudi na povečane mandlje in žrelnico ter poveča možnost pojava infekcij zgornjih dihalnih poti. Ogromno povezav z dihanjem skozi usta pa so našli tudi pri otrocih z ADHD.
Problemi pa niso le pri otrocih temveč tudi odraslih. Spalne apneje – prenehanja dihanja med spanjem, smrčanje, bruksizem (drgnjenje z zobmi), kronični pulmonalni problemi, astme, alergije,… Ogromnokrat že sama pozicija jezika naredi veliko razliko.
Kaj pa dejansko povzroči dihanje skozi usta?
- Nepravilne dihalne navade v zgodnjem življenju
- Alergije
- Povečani mandlji in žrelnica
- Zaprte dihalne poti
Gre vbistvu za začaran krog, sploh pri prehladih, ko dihalne poti niso odprte, otrok diha skozi usta, to mu pride v navado, prehladi so vse pogostejši,…
Kako vzpostaviti pravilno dihanje skozi nos ter s tem tudi pozicijo jezička?
Najprej izključimo dejavnike kot neprehodne dihalne poti, alergije,… Potem pa najdemo dobrega miofunkcionalnega terapevta, ki bo podal pravilne vaje ter na problem gledal celostno.
Zobje. Vsak odrasel naj bi imel 32 stalnih zob. 32. In v ustih BI moralo biti dovolj prostora za VSE zobe. Torej čeljust je dovolj velika za vse zobe. Ampak. Čeljust se prilagaja jeziku! In če jezik ni tam kjer bi moral biti, bo šla čeljust po svoje, kot tudi posledično zobje. Jezik ni premajhen, ni prevelik, ni preširok. In če se vrnemo na dojenje, jezik med dojenjem, ko pritiska bradavico na nebo ŠIRI čeljust in jo potiska naprej. Struktura se prilagaja funkciji, funkcija ustvarja strukturo – ali drugače povedano čeljust se prilagaja jeziku, jezik ustvarja čeljust. Nazaj k zobem. V kakšnem kontaktu so spodnji in zgornji zobje je zelo pomembno.
Na spodnji sliki je prikazan pravilen kontakt med zobmi, kjer so spodnji zobje znotraj zgornjih. Zakaj je tak kontakt pomemben? Ker omogoča glavi, da »počiva« na naših ramenih in je v mejah težišča telesa.
Kaj se zgodi, če zobje niso v pravem kontaktu?
Imamo več možnosti.
- Ko se spodnja čeljust pomakne navzgor in nazaj, kar v telesu povzroči zamaknjenost našega težišča naprej. Lahko povzroča bolečine v hrbtenici, kolenih, vratu, pomik medenice naprej,…
- Ko se spodnja čeljust zamakne navzdol in naprej. Ta zamik bo težišče našega telesa premaknil nazaj, medtem ko bo medenico potisnilo naprej, hkrati pa lahko povzročilo tudi rotacijo ramen naprej. Vse to povzroča bolečine v hrbtenici, medenico, kolenih,…
Ni pa vedno vzrok vseh teh posledic na telo čeljust, lahko je ravno obratno in težave s čeljustjo izhajajo iz pozicije našega telesa. Čeljust je lahko vzrok, če npr. nimamo vseh stalnih zob, naša pozicija jezika ni pravilna, imamo nepravilen vzorec požiranja,…
Pa se dotaknimo malo pozicije naše glave. V večini primerov bomo danes našli glavo pomaknjeno naprej, popolnoma izven centra našega težišča. Spodnja čeljust je pri taki drža prav tako zamaknjena, vendar navzdol in nazaj, kar pa neposredno vpliva na sklep med zgornjo in spodnjo čeljustjo. Tu se potem pojavijo problemi s sklepom, kot so bolečina, pokanje,… Ni pa to edina drža pri kateri se pojavijo te težave.
Sama pozicija čeljusti ter sklepa pa nadalje vpliva na našo vratno hrbtenico, ramena in ko se začne podirati en del, se podere celoten del – celotno telo. Tukaj najdemo težave kot so vrtoglavica, migrene, mravljinčenja,….
Pozicija naše glave in vpliv na telo
Če vzamemo primer dihanja skozi usta, ki prav tako povzroči pomaknjenost glave naprej, kar pa nadalje vpliva na:
- Zmanjšanje cervikalne lordoze, torej vratne krivine
- Pomaknjenost ramen naprej + notranjo rotacijo v ramenih = sključena drža
- Štrleče lopatice
- Ena možnih je tudi povezava med pozicijo glave in respiratorno funkcijo, ki je pri ljudeh, ki imajo glavo pomaknjeno naprej povečana, zato telo išče še druge načine pridobivanja kisika (dihanje skozi usta)
Če se spremeni naravna vratna krivina bodo sledile spremembe tudi na ostalih krivinah – prsni, ledveni, vplivalo bo na postavitev medenice, na postavitev stopal. Vedno se bo odzvalo celotno telo. Ena od pomembnih in že omenjenih sprememb pa je dihanje. Pri normalni drži se diafragma pomika navzdol in širi prsni del. V primeru asimetrične/disfunkcionalne drže bo tudi funkcija diafragme drugačna – npr. pri sključeni drži oseba diha le v zadnji del prsnega koša, zaradi česar se prsni del vse bolj zapira nazaj in ostaja zaprt. Prav tako stranski del reber. Dihanje s tem postane plitkejše in hitrejše. Telo s tem ostaja v stresu, o stresu pri otrocih v povezavi z dihanjem pa smo že pisali. Otroci imajo težave z učenjem, utrujenostjo, spominom,… Ne more funkcionirati normalno. Enako je pri odraslem.
Ali je čeljust vzrok?
Testi, za preverjanje vzroka težav – oziroma ali je čeljust vzrok ali drža.
Uporabljamo dva testa in sicer Romberg test in Heineken test 😀
Začnemo z Romberg testom, kjer osebo prosimo naj stoji z iztegnjenimi rokami pred telesom, prste na dlaneh da v obliko pištole. Nato zapre oči, mi pa opazujemo če prihaja do nihanj, rotacij v telesu, torej ali oseba lahko zadrži ravnotežje ali ne. Test je pozitiven če ima oseba težave z vzdrževanjem ravnotežja.
Nato uporabimo Heineken test, kjer osebi, ki sedi med zadnje zobe damo vato, ki mora biti debela približno 5mm. Vata mora segati tudi čez nebo. Oseba rahlo ugrizne v vato, jezik potisne na nebo kjer je vata in pogoltne slino. Nato zopet ponovimo Romberg test z vato v ustih. Če se je ravnotežje izboljšalo lahko potrdimo, da je čeljust vzrok težav.
Kaj naredimo če je težava v čeljusti?
Nasloviti je treba:
- Je prisoten pok, ko odpremo usta (možnost poškodbe meniskusa v sklepu, nepravilno gibanje sklepa,…)
- Ali imamo vse stalne zobe (nepravilno gibanje jezika med požiranjem)
- Ali so naši spodnji zobje znotraj zgornjih – torej normalen ugriz (prisotnost raznih rotacij, zamikov)
- Ali lahko damo tri prste med zgornje in spodnje zobe
- Ali se nam spodnja čeljust zamakne, ko odpremo usta
Nasloviti jih je potrebno vse skupaj, torej celostno obravnavati problem. Predvsem pa poiskati strokovnjaka na tem področju, ki vam bo pomagal.
Naj omenim, da v samem članku nisem pisala o temporomandibularnem sklepu in pomembnejših živcih. Torej problem je globlji, kot je opisan tukaj, so pa predstavljene smernice v katero smer gledati 🙂