Opis

To je 10-mesečna somatska pot, ki vodi od odklopa od telesa do zrelega, stabilnega odnosa s telesom, željo in užitkom.

Ne gre za linearno “več užitka”, ampak za ciklično pot:
od odsotnosti občutka → do odpiranja → do raziskovanja → do integracije → do zrele prisotnosti.

To ni pot za tiste, ki želijo ostati varno skrite za svojimi obrambami. To je pot za tisto, ki v sebi čuti klic, ki ga ne more več utišati.

 

JULIJ  – VRNITEV V TELO: KJE SI IZGUBILA SEBE?

Na prvem srečanju smo naredile prvi korak nazaj k telesu. Začele smo pri vprašanju, ki se zdi preprosto, pa vendar ga večina žensk ne zna odgovoriti:

Kako sploh pridem nazaj v svoje telo?

Raziskovale smo, zakaj se skozi življenje od telesa odklopimo, kako prepoznati trenutke, ko nismo več zares prisotne, in kako se začeti vračati vase. Skozi somatske prakse smo vstopale v telo, raziskovale svoje notranje občutke in se učile, kako z njimi ostati. Pogovarjale smo se o tem, kaj storiti, ko nas občutki preplavijo, kako jih raziskovati brez potrebe, da bi jih takoj spreminjale, in kako se vrniti nazaj v telo, kadar nas obrambni mehanizmi ponovno odklopijo.Dotaknile smo se tudi živčnega sistema, travmatskih odzivov in obrambnih mehanizmov ter raziskovale, kako se ti kažejo v telesu. Kot del raziskovanja smo pogledale tudi simboliko leve in desne strani telesa ter njuno povezavo z žensko in moško linijo.
Velik del srečanja je bil namenjen raziskovanju občutkov – kako jih poglabljati, kako jim pošiljati pozornost in kako telesu dovoliti, da začne govoriti skozi svojo lastno izkušnjo.

Skozi prakso zavestnega dotika smo raziskovale, kako se zares dotikati sebe, ne iz avtomatizma, ampak iz prisotnosti in radovednosti. Ob koncu smo odprle tudi prostor za prenos vsega tega v intimnost. Pogovarjale smo se o tem, kako raziskovati občutke med spolnostjo, kako ostati v stiku s svojim telesom in kako partnerju začeti komunicirati svojo notranjo izkušnjo na način, ki ustvarja več bližine in varnosti.
Prvo srečanje je postavilo temelje celotnega programa – ne s tem, da bi iskale hitre spremembe, ampak s tem, da smo začele graditi odnos, v katerem telo ponovno postane prostor, kamor se vračamo.

 

AVGUST  – ŽENSKA POD OBRAMBAMI

Po enem mesecu vračanja v telo se začne kazati resnica: mogoče nisi izgubila sebe, mogoče si samo postala tako dobra v preživetju, da ne veš več, kdo si brez svojih obramb. Brez potrebe, da vedno držiš vse skupaj.

Na tem srečanju bomo raziskovale vzorce, ki so te nekoč zaščitili, danes pa ti preprečujejo, da bi zares čutila. Kaj ščiti tvoja potreba po kontroli? Kaj skriva tvoja moč? In kateri deli tebe so morali ostati v senci, da si lahko ostala sprejeta, ljubljena in varna?

Ker užitek ni nekaj, kar moramo ustvariti. Ustvariti smo morale obrambe. Užitek se začne pojavljati takrat, ko oklep ni več tisti, ki vodi naše življenje. Ko si upamo srečati žensko, ki je pod njim še vedno živa.

SEPTEMBER – INTEGRACIJA & MENTORSTVO (VSTOP V VSAKDAN)

September je mesec vračanja v vsakdanje življenje. Po poletnih srečanjih se začne normalen tempo: šola, služba, odnosi, obveznosti. To je mesec, kjer ne odpiramo novih tem, ampak podpiramo to, kar se je že odprlo. Fokus je na tem, kako vse, kar si začela čutiti v telesu, prenesti v realno življenje.

Ne gre več za intenzivne preboje, ampak za:
– kako ostati v telesu med vsakdanjimi obveznostmi
– kako prepoznati, kdaj se vračaš v stare vzorce
– kako se regulirati v stresu, odnosih in tempu življenja
– kako ostati v stiku s sabo, tudi ko ni prostora za umik

To je tudi mesec mentorstva in sprotne podpore.

Prostor, kjer ne ostajaš sama s procesom, ampak ga počasi integriraš v svoj vsakdan.

Bistvo tega meseca ni napredek ali intenzivnost, ampak stabilnost kako ostaneš v stiku s sabo tudi takrat, ko življenje teče naprej.

OKTOBER – PREBUJANJE ŽELJE V STIKU

Ko se telo začne mehčati, se v telesu začne prebujati nekaj novega, želja po bližini, dotiku in resničnem stiku. Kot občutek, ki ga ne moreš več ignorirati. V odnosu se to hitro pokaže. Partnerja začneš zaznavati drugače, bolj telesno, bolj živo. Pojavi se več potrebe po dotiku, več občutljivosti, včasih tudi več ranljivosti. In hkrati več vprašanj: ali sem sploh še prisotna, ali se še znam odpreti, ali ga še zares čutim?

Želja tukaj ni samo spolna. Je premik v načinu, kako se srečuješ s sabo in z drugim. Včasih prinese bližino, včasih umik, včasih jok ali tresenje telesa, ki prvič ne ostane več pod nadzorom.

To srečanje odpira prostor, kjer se začneš učiti nove bližine preko telesa, dotika in resničnega stika v odnosu.

NOVEMBER – KAR JE BILO PREPOVEDANO ZAČNE PRIHAJATI NA POVRŠJE

To srečanje je o tem, kaj se zgodi, ko se telo začne dovolj odpirati, da ne držiš več vsega pod nadzorom.

Ko se začnejo mehčati oklepi, se ne prebudi samo več občutka ali želje — začnejo prihajati tudi fantazije, tabuji in deli tebe, ki si jih morala dolgo držati stran.

Na tem srečanju bomo raziskovale:

• zakaj se v trenutku večje telesne odprtosti začnejo pojavljati skrite želje
• kako se fantazije pogosto dotikajo teme moči, predaje in kontrole
• zakaj sram ni znak, da je z nami nekaj narobe, ampak da smo bile naučene omejiti svojo živost
• kako se notranja dinamika (moč / predaja / varnost) kaže v naših vzburjenjih in privlačnostih
• in zakaj “preveč” pogosto pomeni samo: nekaj v meni se ne ujema več s staro identiteto

To je srečanje, kjer začneš opažati, da tvoje telo ni nevtralno. Da reagira. Da ima preference. Da ima globoko, telesno inteligenco, ki je ne moreš več racionalizirati.
In prvič se pojavi vprašanje, ki ga večina žensk nikoli ne izreče na glas:

Kaj me vzburja, a si tega ne dovolim priznati, ker bi to podrlo sliko o tem, kdo sem?

DECEMBER + JANUAR – INTEGRACIJSKI PORTAL

Brez novih tem, brez novih informacij, brez hitenja. To je obdobje, ko teorija postane življenje. Ko začneš opazovati, kaj se dogaja v tvojem telesu, odnosih in željah. Ko začneš raziskovati. Preizkušati. Čutiti. Dvomiti. Tvegati. To je prostor, kjer se največ sprememb zgodi stran od srečanj. V vsakdanjem življenju.

Fokus:

• integracija izkušenj
• opazovanje telesa v realnem življenju
• preverjanje starih vzorcev v praksi
• podpora procesu v ozadju vsakdana

Največ sprememb se zgodi izven srečanj.

FEBRUAR – KO TELO POSTANE PREMAJHNO ZA STARO VERZIJO TEBE

To je srečanje, kjer postane jasno: stare intenzivnosti ne moreš več nositi na enak način kot prej.

Ko se telo začne odpirati, pride več občutka, več živosti in več odziva in hkrati več intenzivnosti, ki je ne moreš več “zdržati v starem načinu”.

Na tem srečanju opazujemo, kaj se zgodi, ko:

• čustva pridejo bolj neposredno v telo
• se pojavi jok, tresenje ali valovi energije
• bližina postane bolj intenzivna
• se v odnosu in dotiku ne moreš več zapreti na star način

To je učenje novega načina nošenja sebe. Nič več kontrole, nič več zadrževanja ampak prisotnost v tem, kar prihaja skozi telo brez vračanja nazaj v staro zaprtost

MAREC – POSLOVANJE OD STARE VERZIJE SEBE

ko telo ne more več nazaj v staro identiteto

To je srečanje, kjer se začne jasno kazati, da sprememba ni več nekaj, kar razumeš ampak nekaj, kar si postala.

Stara verzija tebe, ki je živela iz kontrole, prilagajanja ali odklopa, se ne zdi več naravna. In hkrati je še vedno prisoten občutek izgube.

Na tem srečanju se srečamo z:

• občutkom, da nisi več ista, ampak še ne veš, kdo si zdaj
• žalovanjem za načini bivanja, ki jih ne moreš več uporabljati
• mehkim razpadom identitete, ki te je nekoč držala skupaj
• trenutki praznine, neznanosti in notranjega “ne vem več”
• in z resnico, da se staro ne vrača — tudi če bi si to včasih želela

To je prostor, kjer se ne vračamo nazaj v znano, ampak se učimo ostati v prehodu, brez da ga zapolnimo s starimi vzorci.

APRIL – KAKO ŽIVETI SEBE, KO NI VEČ INTENZIVNOSTI

To je srečanje o fazi, ki jo večina žensk ne pričakuje in je zato pogosto najtežja.

Ko se telo po obdobju odpiranja umiri. Ko ni več valov intenzivnosti, močnih čustvenih premikov ali občutka, da se “nekaj dogaja”.

Na zunaj se življenje lahko zdi bolj stabilno. V notranjosti pa se pogosto pojavi tišina, ki ni lahka ampak neznana.

Ker brez intenzivnosti izgine tudi nekaj, na kar smo bile navajene: občutek, da smo v procesu, da se nekaj odpira, da se premikamo.

In ostane vprašanje: kdo sem jaz, ko ni več ničesar, kar me premika?

Na tem srečanju raziskujemo:

• zakaj je tišje življenje pogosto težje kot intenzivno
• kako se po obdobju odpiranja pojavi občutek praznine ali distance
• zakaj se brez močnih občutkov hitro vrnemo v stare avtomatske vzorce
• kako ostati v stiku s sabo brez zunanjega “dogajanja” v telesu
• in kako prepoznati subtilno prisotnost, ki ni več odvisna od intenzivnosti

To je faza, kjer se pokaže, ali se je sprememba res zasidrala.

Ne v tem, koliko čutimo, ampak v tem, ali znamo ostati s sabo tudi takrat, ko je življenje navadno, tiho in neizrazito. Ker prav tam se začne nova oblika intimnosti s sabo:

ne skozi preboje, ampak skozi prisotnost, ki ne izgine, ko se vse umiri.